K ekonomiji blaginje: odrast, pravična trgovina, socialno podjetništvo

Prišel je čas, da ljudje ustvarimo gospodarstvo, ki je resnično usmerjeno v zagotavljanje blaginje za vse – tako v Evropi kot drugod po svetu. Gospodarstvo, ki resnično prekinja z izkoriščevalskimi odnosi na globalni ravni, namesto da bi jih še naprej ohranjalo, opolnomoča vse ljudi, namesto da bi koncentriralo moč v rokah maloštevilne elite, in spoštuje naravo, namesto da bi jo uničevalo.

Tako se prične povzetek poročila Ekonomiji blaginje naproti, Kako doseči, da bo človekovo okolje družbeno pravično in okoljsko trajnostno, ki sta ga v okviru projekta Climate of Change izdala Evropski okoljski urad EEB in nemški Oxfam. Na okrogli mizi, ki smo jo 19. maja organizirali v Platformi Sloga, pa smo želeli raziskati nekaj praktičnih nastavkov za udejanjanje ekonomije blaginje.

Dr. Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, je zlasti predstavila trajnostno odrast, Živa Lopatič, 3Muhe, pravično trgovino, Max Zimani iz Skuhne pa socialno podjetništvo, s provokativnimi vprašanji jih je spodbujala novinarka Kristina Božič.

Trajnostna odrast je krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blagostanje človeka in izboljša ekološke pogoje ter enakost na planetu. Gre za večplasten projekt, ki na makro ravni vsebuje spremembe v gospodarstvu in političnih institucijah, na mikro ravni pa smer vrednot in želja posameznikov. Lepotni popravki ne bodo zadoščali, je poudarila Lidija Živčič in nanizala nekaj možnih načinov odrasti v praksi:

Razprava o ekonomiji blaginje. Risba: Lara Kastelic — Risba: Lara Kastelic

Na področju demokracija so to samoorganizacija, soodločanje, in neposredna demokracija.
Na področju dela njegova redestribucija, krajši delovnik, univerzalni temeljni dohodek (ki ni nujno materialni, lahko je tudi nematerialni, kot denimo pravica do minimalne količine stanovanjske površine ali mesečne količine brezplačne energije) in zagotovljena delovna mesta
Na področju življenjskega sloga: dematerializacija, zadostnost, prostovoljna preprostost.
Na področju ekonomskih praks pa gre zlasti za premik k proizvodnji uporabne vrednosti, v katero nista vgrajeni potrebi po akumulaciji in rasti, zmanjšanje plačanega dela, kroženje dobrin in darovanje.
Na področju bančništva bi bila nujna strožja pravila, etično bančništvo, progresivno obdavčenje podjetij in transakcij, uvedba skupnostne valute, participativni proračuni, revizija ali odpis dolgov. Zraven seveda spadajo alternative sedanjim meritvam gospodarske rasti, kot sta Human Development Index in Happy Planet Index.

Kaže se razkorak med tem, kaj želijo ljudje in kaj počnejo politični odločevalci. Seveda ni pričakovati, da bi politiki napadli sistem, ki jih hrani. Dostikrat hitreje pride do sprememb na lokalni ravni, spodbuden je primer Barcelone, ki se pod vodstvom napredne županje, s konstruktivnim sodelovanjem in gradnjo sprememb, ki jih predlagajo ljudje, hitro spreminja.

Pravična trgovina ni idealna, se je strinjala Živa Lopatič na iztočnico voditeljice okrogle mize Kristine Božič, češ da pravična trgovina ne prevprašuje potrošništva in ne rešuje problemov sistemske narave, vendar je poudarila, da temelji na neizkoriščanju ljudi in narave. Svojo vrednost je pokazala tudi v času covida-19, saj so proizvajalci, vključeni s sistem pravične trgovine, bolj trdoživi.

Gibanje pravične trgovine se vse bolj širi in se povezuje z gibanjem za socialno ekonomija, krožno gospodarstvo in zadruge. Pravična trgovina ni več alternativa, ampak nekaj, kar prihaja na glavna vrata, je prepričana Živa. Veliko se govori tudi o tem, kako bi pravila pravične trgovine preselili k nam.

Skuhna, svetovna kuhinja po slovensko, ima prek vključevanja in opolnomočenja ranljivih skupin ljudi, zlasti migrantom, bogate izkušnje s socialnim podjetništvom. Zakonodaja in birokratizacija sta v Sloveniji velik problem, je opozoril Max Zimani, verjetno za vsakega podjetnika, za majhno ekipo socialnega podjetja pa še toliko bolj. Zato bi bila nujna samoorganizacija socialnih podjetij. Svoje čase je že bilo govora o sveta za socialno ekonomijo, morda bi bil čas, da se na tem področju kaj premakne prav v času predsedovanja EU, je dejal Zimani. Po drugi strani pa vse več ljudi razume socialno podjetništvo in so pripravljeni plačati več. Zato so na prvem mestu odločitev za nakup pridelkov na lokalni tržnici, kave v pravični trgovini in odpoved uporabi plastike, šele nato sledijo kalkulacije cen.

Poročilo o ekonomije blagostanja jasno predstavlja potrebo po več sto let trajajočih praks kolonializma, neenakopravnosti, izčrpavanja delov planeta ter izkoriščanja tam živečih ljudi s strani relativne peščice bogatih in močnih. V času podnebne krize, ko je škoda človeških ravnanj že vidna, ko so ljudje prisiljeni bežati s svojih domov zaradi okoljskih opustošenj – kako pripravljeni smo na te spremembe tako v Evropi kot v Afriki, se je vprašala Kristina Božič. Max Zimani je pojasnil, da so zlasti mladi v Afriki zaradi globalizacije izpostavljeni spremembam v svetu. Povezujejo se med seboj in v Zimbabveju in Južnoafriški republiki vodijo nevladne organizacije mlajši ljudje. V Mozambiku in Zimbabveju je zelo močno ženske gibanje. Problem je bolj v Evropi kot v Afriki, je prepričan Zimani. Trenutno veljaven sistem je bil zasnovan v Evropi, zaradi koristi Evropi. In dokler bo sistem koristen Evropi, ga bo težko spremeniti.

***

Koristne povezave:
Povzetek poročila o Ekonomiji blaginje v slovenščini:
Celotno poročilo o Ekonomiji blaginje:
Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno«
Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami
Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Slovenij

Več novic