»Potrebujemo 25 odstotkov ljudi, ki bodo vrednote pretvorili v akcijo«

Share

Vprašanje podnebne pravičnosti je treba vgraditi v vse druge teme, kot so enakost spolov, multikulturalizem, medkulturna senzibilnost, migracijski politike in številne druge, je v razpravi na temo Človeški obrazi podnebnih sprememb: Vplivi podnebnih sprememb na migracije, poudarila Samar Zughool iz Zavoda Povod.

Na dogodku, ki sta ga v četrtek, 10. junija v Mestnem muzeju Ljubljana organizirala Sloga in Focus, društvo za sonaraven razvoj, v okviru Festivala migrantskega filma, so sodelovali še Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus, Aljoša Petek, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, in Eyachew Tefera, Inštitut za afriške študije.

Pogovor je povezovala novinarka Kristina Božič.

Dogodek je bil organiziran v sklopu dveh velikih evropskih projektov, ki ju sofinancira Evropska komisija v okviru programa DEAR, projekta End Climate Change, Start Climate of Change in projekta Our Food. Our Future.

Uvodoma smo si ogledali dokumentarni film Revolucija 25 % belgijske organizacije Broederlijk Delen, ki sta ga podprla Evropski urad za okolje (EEB) in projekt Climate of Change. Aljoša Petek je komentiral, da bi bili potrebni bolj obsežni filmi z bolj podrobnimi informacijami na to temo, saj o posledicah podnebnih sprememb treba vedeti veliko več in bolj podrobno. Tudi Eyachew Tefera je v razpravi večkrat poudaril pomen izobraževanja, v katerega bi morali uvajati teme razvoja, podnebnih sprememb in podnebnih migracij, saj je znanje največji kapital, Živa Kavka Gobbo pa je k temu dodala, da je ključno združevanja tega znanje z vrednotami in nato pretvorba v akcijo: »Potrebujemo 25 odstotkov takih, ki bodo vrednote pretvoriti v akcijo.«

Samo izobraževanje in aktivacija volivcev lahko privede do trajnostne trajnosti, je dodal Aljoša Petek.

Še nekaj poudarkov iz razprave:

Aljoša Petek:

Ljudje, ki želijo biti slišani, so preslišani. Elitizem smo pravno utemeljili in odločevalci imajo možnost, da te glasove preslišijo. Spremembe niso mogoče, dokler odločevalcev ne bomo mogli klicati na odgovornost.

Eyachew Tefera:

Dostop do vode je marsikje še vedno velik izziv. Enako dostop do elektrike: Vsak od 120 milijonov Etiopcev si želi dostop do elektrike; gradnjo velikega jezu so sami financirali. Ključno je doseganje ciljev trajnostnega razvoja in to na vseh nivojih.

Živa Kavka Gobbo:

V naših pogovorih z mladimi se je izkazalo, da se pri hrani zavedajo ekološkega aspekta (problema embalaže) in njenega pomena za zdravje (biološka pridelava), ne pa tudi denimo problema kršenja delavskih pravic.

Samar Zughool:

Vpliv vojne na okolje je velikanski. Prihaja pa do absurda, da celo proizvodnja orožja postaja bolj zelena, da razvijajo energetsko bolj učinkovita in okolju prijaznejša orožja. V letih 2015-2019 je bila Evropska unija drugi največji dobavitelj orožja na svetu, od tega je večina šla v Severno Afriko in na Bližnji Vzhod.  

Kristina Božič:

Naj bo boj skupen in naj se gradi okolje pravičnosti!

Dostop do vode je veliki podnebni izenačevalec. S preskrbo z vodo nima problem samo Johannesburg, tudi Barcelona ima težave zagotoviti pitno vodo za svoje meščane. Tudi Jezersko je ogroženo. Zavedati se moramo, da se bomo tudi pri nas morali soočati s posledicami podnebnih sprememb.

Albin Keuc, direktor Sloge