Zahtevamo podnebno nevtralnost do 2040!

Share

Ob konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26, Platforma SLOGA v imenu mednarodnega konzorcija civilnodružbenih organizacij Climate of Change poziva Vlado Republike Slovenije kot predsedujočo Svetu Evropske unije, evropsko komisijo in evropski parlament, da se zavzamejo za ambicioznejše ukrepe in politike, ki bodo zagotovili zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje in prihodnje generacije. Ob pričetku konference je generalni sekretar ZN António Guterres opozoril, da bi, upoštevajoč nacionalno določene prispevke, svet še vedno obsodili na katastrofalno zvišanje temperature za 2,7 stopinje Celzija. “Tudi če bi bile nedavne zaveze jasne in verodostojne – in o nekaterih od njih obstajajo resna vprašanja -, se še vedno bližamo podnebni katastrofi. Tudi v najboljšem primeru se bodo temperature dvignile za več kot dve stopinji.«

»Poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe je jasno: smo na robu katastrofe. V mnogih državah, predvsem državah globalnega Juga, je ta katastrofa že vidna – lakota na Madagaskarju je samo začetek. Je to prihodnost, ki jo bomo pustili mladim? Še vedno nam lahko uspe zajeziti dvig temperatur, vendar se mudi. Pomembno je, da stopimo skupaj, da združimo glasove, in zahtevamo od Evropske unije ter držav članic, da vodimo z zgledom in okrepimo svoja prizadevanja.« – Mateja Skrt, vodja projekta Climate of Change pri Platformi SLOGA.

»Za Evropsko unijo in tudi za Slovenijo velja, da tisti, ki lahko, to tudi mora. Evropska unija mora z mehanizmi razvojnega sodelovanja podpreti izgradnjo zmogljivosti za uspešno in učinkovito prilagajanje v državah globalnega Juga. Omogočimo dostop do znanja, tehnologij, in investicij. Evropa to zmore. Ker lahko.« – Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Evropsko unijo in države članice pozivamo, naj služijo kot vzor in okrepijo svoja prizadevanja s sprejetjem ukrepov, s katerimi bomo dosegli blaginjo za vse in upoštevali obnovitvene zmogljivosti Zemlje:

1. Evropska unija in njene članice morajo zagotoviti, da dosežemo podnebno nevtralnost do leta 2040, desetletje pred trenutnim ciljem. Razogljičiti moramo svoje gospodarstvo s pospeševanjem prehoda na čiste in obnovljive vire energije, z izboljšanjem energetske učinkovitosti v ključnih sektorjih. Nadomestiti moramo fosilna goriva in spodbujati splošno zmanjšanje rabe energije.
2. Zahtevamo družbeno in ekološko pravično gospodarstvo, ki postavlja interese družbe ter narave nad interese podjetij. Temeljiti mora na kazalnikih, ki presegajo bruto domači proizvod kot osrednji kazalnik razvoja in merijo družbene ter okoljske posledice. Gospodarstvo mora postati krožno, trajnostno, demokratično, pravično in skrbno.
3. V skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi na podnebni konferenci v Kopenhagnu in v okviru Pariškega sporazuma, imajo Evropska unija in države članice obveznost, da krepijo finančno pomoč za izvajanje podnebnih ukrepov v državah globalnega Juga. Državam, ki jih podnebne spremembe prizadenejo, moramo zagotoviti finančno in tehnično podporo ter oblikovati ukrepe mednarodne zaščite za podnebne migrante.
4. Mladi so žrtve podnebne krize, politike danes oblikujejo njihov jutri. Kot pomembni, a premalo zastopani skupini, jim morajo oblikovalci politik omogočiti sodelovanje in vključiti njihova stališča ter vizije v politično odločanje z ustanovitvijo oziroma krepitvijo vloge mladinskih svetov ter njihovega povezovanja v Evropski uniji in državah članicah. Evropska unija in države članice morajo omogočati oziroma spodbujati dialog med predstavniki mladih in oblikovalci politik ter sodelovanje pri oblikovanju politik in zakonodaj.

Podpiši peticijo in zahtevaj spremembe!

Omenjene točke predstavljajo odločen korak naprej od obstoječih ciljev in zavez: 6. oktobra 2021 je Svet Evropske unije določil stališče EU za podnebni vrh in v svojih sklepih poudaril, da je potrebno okrepiti globalno odzivanje in zagotoviti pošten ter pravičen podnebni prehod po vsem svetu. Julija 2021 je EU sprejela evropska podnebna pravila in se zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 % in postala podnebno nevtralna do leta 2050. Poleg tega bo še naprej prispevala k doseganju globalnega podnebnega financiranja, 100 milijonov ameriških dolarjev na leto do leta 2025.

Dolgoročne podnebne strategije so prav tako sprejele države članice EU. Slovenija je julija 2021 sprejela Resolucijo o podnebni strategiji Slovenije in si zastavila cilj, da postane do leta 2050 podnebno nevtralna, pri čemer je dolgoročno usmeritev in cilje strategije uskladila z Nacionalnim energetskim in podnebnim  načrtom (NEPN). Za leto 2030 predvideva zmanjšanje emisij do 36 % glede na leto 2005, kar sicer ni skladno z Evropskim zelenim dogovorom in zmanjšanjem za vsaj 55 %.