The post SPOROČILO ZA JAVNOST: Ob dnevu mladih Platforma SLOGA opozarja na medgeneracijsko solidarnost med podnebno krizo appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>V petek, 12. avgusta, po svetu obeležujemo mednarodni dan mladih. Ob tej priložnosti Platforma SLOGA opozarja na pomen medgeneracijske solidarnosti pri odzivu na podnebne spremembe. Ob tej priložnosti skupaj z Društvom za Združene narode objavljajo nagradni mladinski natečaj, kjer mladim ponujajo priložnost, da svoje vtise in razmišljanja o povezavi med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami izrazijo skozi besedo ali fotografijo. Pozivajo pa tudi k podpisu peticije #ClimateOfChange, ki jo bodo predali odločevalcem na COP 27 v Egiptu.
Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih je medgeneracijska solidarnost, s katero želijo Združeni narodi poudariti, da mora svet izkoristiti polni potencial vseh generacij, ter da je medgeneracijska solidarnost ključna za trajnostni razvoj.
Mladi imajo pomembno vlogo pri udejanjanju človekovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja med katerimi so tudi ukrepi proti posledicam podnebnih sprememb, zato sta Društvo za ZN in Platforma SLOGA izbrali podnebne spremembe za temo letošnjega natečaja, ki sicer poteka že sedemnajsto leto.
“Mladi so tisti, ki najbolj glasno opozarjajo na prepotrebno medgeneracijsko solidarnost v boju proti podnebni krizi, ki le še poglablja globalne krivice. Mladi so lahko pozitivna sila za razvoj in potrebne spremembe, potrebno pa je, da jim omogočimo enakovredno mesto za odločevalsko mizo. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic. Podnebno krizo lahko omilimo le s sodelovanjem različnih generacij,” je prepričana Patricija Virtič iz Platforme SLOGA.
Nagradni natečaj za mlade, stare od 12 do 29 let, je razdeljen v tri sklope: literarnega, fotografskega in natečaj za meme. Rezultati natečaja bodo znani na mednarodni dan človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra. Nagrajena dela bodo predstavljena tudi v spletnem zborniku. Več o natečaju
Podnebne spremembe in z njimi povezane migracije so zapleten izziv, ki ga je mogoče rešiti le s solidarnostjo.
“V boju proti posledicam podnebnih sprememb igra medgeneracijska solidarnost pomembno vlogo, saj bomo le vsi skupaj našli rešitve, kako se spopasti s podnebno krizo in hkrati pomagali tistim, ki zaradi nje najbolj trpijo,” je jasna 17-letna Larisa Grbić, mlada ambasadorka evropskega projekta Climate of Change.
Glavni cilj projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, ki bodo doživeli najhujše učinke podnebne krize. “V okviru Climate of Change projekta mladi spoznamo učinke, vzroke in posledice podnebnih sprememb. Posledično skupaj stisnemo glave in iščemo nove rešitve ter ideje, kako se spopasti s fenomenom, da bi rešili čim več ogroženih življenj,” dodaja.
Po vsej Evropi zbiramo podpise pod peticijo, s katero bomo zahtevali politike, ki bodo ohranjale zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje ter prihodnje generacije, ki nikogar ne pustijo ob strani, in ki pravično delijo breme sprememb. Podpise peticije bomo novembra predali odločevalcem iz Evropske komisije na srečanju COP 27 v Egiptu. Peticijo lahko podpišete tukaj.
FOTOGRAFIJE, GRAFIČNI IN VIDEO MATERIAL: zunanja povezava
O COP 27
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2022, bolj pogosto imenovana COP27, bo 27. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala od 6. do 18. novembra 2022 v Šarm El Šejku v Egiptu. Na dogodku se zberejo voditelji in voditeljice iz vseh držav sveta, da bi se dogovorili o tem, kako pospešiti globalno ukrepanje za rešitev podnebne krize. Platforma SLOGA bo v dogodek vključena prek projekta #ClimateOfChange.
O mednarodnem dnevu mladih
Leta 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih, katerega namen je razpravljati o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in opozarjati na pomen mladih v družbi nasploh. Cilj je pravičnejši, enakopravnejši in svobodnejši svet, v katerem ni zapostavljen nobena mlada oseba – ne glede na spolno usmerjenost, spol, raso, državljanstvo, invalidnost ali kakršno drugo osebno okoliščino.
O Platformi SLOGA
Platforma SLOGA združuje slovenske nevladne organizacije s področja razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Je slovenska partnerica projekta Climate of Change, v katerem sodeluje 16 partnerskih organizacij iz 13 evropskih držav.
SLOGA 12. avgust 2022 – dan mladih, sporočilo za javnost
DODATNE INFORMACIJE:
Patricija Virtič, vodja področja za globalno učenje pri Platformi SLOGA in vodja projekta Climate of Change, [email protected], 031 410 550
The post SPOROČILO ZA JAVNOST: Ob dnevu mladih Platforma SLOGA opozarja na medgeneracijsko solidarnost med podnebno krizo appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>The post Podnebne spremembe tema letošnjega mladinskega natečaja ob mednarodnem dnevu človekovih pravic appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Na natečaju lahko sodelujejo mladi, stari od 12 do 29 let. Nagradni natečaj je razdeljen na tri sklope: 1) literarni natečaj, 2) fotografski natečaj ter 3) natečaj za meme (objava za socialna omrežja). Prva nagrada literarnega natečaja je pametna ura, fotografskega natečaja komplet z očali za virtualno resničnost, za meme natečaj pa komplet za vloganje. Rok za oddajo del je 27. november 2022.
Mladi imajo pomembno vlogo pri udejanjanju človekovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja med katerimi so tudi ukrepi proti posledicam podnebnih sprememb, zato je Društvo za ZN v sodelovanju s Platformo SLOGA izbralo podnebne spremembe kot temo letošnjega natečaja.
Podnebne spremembe pomenijo za spoštovanje človekovih pravic velik izziv. Ekstremni okoljski pojavi bodo imeli negativen vpliv na spoštovanje človekovih pravic po svetu tudi v prihodnosti. Največje posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo ranljive skupine ljudi: revni, manjšine, otroci in starejši.Tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, čutijo največje posledice. Spremenjeno podnebje sili ljudi v migracije, s tem pa lahko postanejo žrtve izkoriščanja.
Podnebne spremembe poglabljajo globalne krivice. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic.
Z natečajem želimo mladim ponuditi priložnost, da svoje vtise in razmišljanja povezavi med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami izrazijo skozi besedo ali fotografijo.
Z obeležitvijo dneva človekovih pravic si na Društvu za Združene narode (ZN) prizadevajo opozarjati na pomen varstva in spoštovanja teh temeljnih vrednot. Ob tej priložnosti Društvo za ZN za Slovenijo že sedemnajsto leto objavlja natečaj, tudi letos pa se je soorganizaciji ponovno pridružila Platforma SLOGA s projektom Climate of Change. Glavni cilj tega projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, ki bodo doživeli najhujše učinke podnebne krize.
Vsa prispela dela bo ocenila izborna komisija. Rezultati natečaja bodo objavljeni ob dnevu človekovih pravic 10. decembra 2022. Nagrajena dela bodo predstavljena v spletnem zborniku.
Za dodatne informacije smo na voljo preko e-pošte [email protected] in [email protected].
Besedilo razpisa: Natečaj ČP 2022 RAZPIS
Prijavnica: Natečaj ČP 2022 PRIJAVNICA
The post Podnebne spremembe tema letošnjega mladinskega natečaja ob mednarodnem dnevu človekovih pravic appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>To je naš planet, ukrepajmo skupaj! Varovanje človekovih pravic v času podnebne krize
V letošnjem Tednu globalnega učenja vas platforma SLOGA, Center za mirovne študije (Hrvaška) in LAPAS (Latvija) vabijo na spletni dogodek “To je naš planet, ukrepajmo skupaj! Varovanje človekovih pravic v času podnebne krize”, ki bo 24. novembra od 15.00 do 16.30 ure.
Podnebne spremembe lahko izničijo zadnjih 50 let razvoja, globalnega zdravja in zmanjševanja revščine, kažejo poročila Združenih narodov. Podnebna kriza bo najbolj prizadela tiste, ki živijo v revščini, ogroža pa tudi demokracijo in človekove pravice.
Podnebna kriza ima velikanske, a večinoma zanemarjene posledice za človekove pravice. Pravice do življenja, hrane, stanovanja in vode so in bodo dramatično prizadete. Enako pomemben pa bo tudi vpliv na demokracijo, saj se bodo vlade spopadale s posledicami in prepričevale svoje prebivalce, da sprejmejo potrebne korenite družbene in gospodarske spremembe.
Čeprav so neenakomerni vzroki in vplivi podnebnih sprememb splošno znani, postaja očitno tudi, da številni elementi odzivanja na podnebno krizo krepijo diskriminacijo, segregacijo in razseljevanje med marginaliziranimi ljudmi. Priča smo že dvema procesoma – podnebnim migracijam in podnebnemu apartheidu, kjer se bogati kupujejo, da bi se izognili najbolj uničujočim posledicam podnebne krize.
Kaj je podnebni apartheid in kje se dogaja? Kakšni so temeljni vzroki? Kdo so podnebni privilegiranci in kdo podnebni prekarci? Kako lahko s pomočjo globalnega izobraževanja rešujemo ta vprašanja? Kako lahko zagotovimo spoštovanje človekovih pravic v času podnebne krize? Kako se izogniti utrujenosti od podnebnih sprememb in ostati usmerjeni k iskanju rešitev?
Na dogodku se nam bodo pridružile:
- Tatjana Vlašić, namestnica varuha človekovih pravic iz Hrvaške, ki bo razložila medsebojne povezave človekovih pravic in podnebnih sprememb s posebnim poudarkom na opredelitvi in opisu izraza “podnebni apartheid”.
- Lucija Tacer, podpredsednica Mladinske sekcije Društva za ZN Slovenije in nekdanja mladinska delegatka ZN za Slovenijo, ki bo predstavila mladinsko perspektivo in ukrepe, s katerimi so mladi prebudili svetovni narod glede podnebne krize, ter pokazala, da se rešitve in ukrepi že dogajajo.
- Rita Skara-Mincāne, učiteljica iz Latvije, bo predstavila, kako vključiti temo podnebne krize v izobraževanje, da bodo prihodnje generacije pripravljene in pozorne.
Če se želite udeležiti dogodka, se prijavite tukaj.
Več o dogodku TU.
Od leta 1999 dalje je Teden globalnega učenja vsakoletni dogodek, ki ga pod okriljem Centra Sever-Jug organizirajo države članice Sveta Evrope. V tem tednu se v številnih evropskih državah zvrstijo številni dogodki namenjeni vprašanjem družbene izključenosti, globalne nepravičnosti in globalne solidarnosti. Platforma SLOGA je nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja v Sloveniji od leta 2006.
Izvedba Tedna globalnega učenja 2021 poteka v sklopu projekta Climate of Change. Projekt Climate of Change (Vseevropska kampanja za boljšo prihodnost podnebnih migrantov), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, v Sloveniji sofinancirata Program Izobraževanja in ozaveščanja o razvoju Evropske unije in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.
The post To je naš planet, ukrepajmo skupaj! Varovanje človekovih pravic v času podnebne krize appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Razpis za projekte na področju ozaveščanja javnosti
Platforma SLOGA v okviru projekta Climate of Change objavlja nacionalni razpis za projekte nevladnih organizacij na področju ozaveščanja javnosti o podnebnih spremembah in migracijah kot posledici podnebnih sprememb v višini 25.000 evrov.
Osrednja ciljna skupina, ki jo naslavlja projekt Climate of Change, so mladi državljani Evropske unije, stari od 16 do 35 let. Med projektnimi aktivnostmi je predvidena tudi izvedba razpisa za projekte na področju ozaveščanja javnosti o temah, ki jih projekt naslavlja. Predviden skupen doseg projektov je najmanj 20.000 oseb, v Sloveniji najmanj 1.700 oseb oziroma 340 oseb na izbrani projekt.
Kdo se lahko prijavi
Na razpis se lahko prijavijo mladinske organizacije ali civilnodružbene organizacije, ki bodo izvajale akcije za mlade, stare od 16 do 35 let. Razpis podpira aktivno sodelovanje oziroma vključevanje mladih, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji. Prav tako podpira povezovanje pri izvedbi z drugimi organizacijami s statusom mladinskih organizacij, mladinskimi centri, drugimi civilnodružbenimi organizacijami, neformalnimi skupinami in posamezniki.
- Trajanje projektov: od podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem (predvidoma od druge polovice marca 2022) do najkasneje 15. 11. 2022. Aktivnosti, vezane na podporo peticiji Climate of Change, se zaključijo najkasneje do 15. 10. 2021.
- Finančna vrednost projektov: največ 5.000 € na projekt
- Lokacija: projekti se morajo izvajati na lokalni in/ali nacionalni ravni.
- Vrste akcij: ozaveščanje, aktivizem in/ali mobilizacija mladih.
- vsebinska področja: izbrani projekti bodo naslavljali teme in sporočila projekta Climate of Change.
Cilji izbranih projektov morajo biti:
- ozaveščati o podnebnih migracijah, podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju in globalni nepravičnosti;
- ozaveščati o povezavah med globalnimi in lokalnimi razsežnostmi podnebnih sprememb in/ali migracij ter drugih temah, ki jih projekt Climate of Change naslavlja;
- spodbuditi vključevanje mladih;
- krepitev delovanja ter povezovanja organizacij in gibanj.
Obvezna ciljna skupina izbranih projektov mora biti, mladi, stari od 16 do 35 let, dodatne ciljne skupine so lahko izobraževalci in mladinski delavci, širša splošna javnost, odločevalci.
Prijaviti je mogoče dejavnosti, kot so javni dogodki in kampanje ozaveščanja; ulične akcije in sodelovanje na (mladinskih) festivalih ali prireditvah oziroma druge akcije, ki se nahajajo na presečišču ozaveščanja in vključevanja civilne družbe ter drugih področij, kot je umetnost itd.; ustvarjalne in kulturne aktivnosti; izobraževanja in usposabljanja; aktivnosti, ki spodbujajo sodelovanje med mladinskimi organizacijami in mladinskimi centri, civilnodružbenimi organizacijami, gibanji ter posamezniki, pa tudi druge dejavnosti.
Projektni predlogi morajo prvenstveno vključevati aktivnosti, ki potekajo v živo in vsaj eno ozaveščevalno oziroma komunikacijsko kampanjo, namenjeno mladim v starostni skupini 16 do 35 let.
Rok za prijavo projektov je 21. 2. 2022.
Izbranih bo pet projektov.
Rezultati izbora projektov bodo objavljeni predvidoma do 10. 3. 2022, pogodbe z izbranimi izvajalci pa bodo podpisane predvidoma do 15. 3. 2022
Dodatne informacije o razpisu lahko dobite po elektronski pošti. Kontaktna oseba: Mateja Skrt, [email protected].
Povezave do razpisne dokumentacije:
Climate of Change razpis za majhne projekte_razpis
Stroškovnik – Finančni načrt projekta
Stroškovnik – Finančno poročilo projekta
Climate of Change razpis za majhne projekte_merila
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
The post Razpis za projekte na področju ozaveščanja javnosti appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>26. januarja od leta 1975 posvečamo okolju in podnebnim spremembam – obeležujemo namreč svetovni dan izobraževanja o okolju. Njegov cilj je prepoznati okoljska vprašanja na svetovni in lokalni ravni ter dvigniti stopnjo ozaveščenosti o potrebi ohranjanja in varovanja okolja ter ublažiti različne posledice podnebnih sprememb.
Pomembno je razumeti vzroke in posledice podnebnih sprememb in se zavedati pomena trajnostnega razvoja in ekonomije blaginje, pri kateri zadovoljimo sedanje potrebe ljudi in ne ogrožamo prihodnje generacije. Moramo se zavedati, da varovanje našega okolja in planeta pomeni zagotavljanje našega lastnega preživetja.
Na današnje spremembe, ki smo jim priča, v največji meri vpliva človeška dejavnost. Naše potrebe vodijo v agresivno pridobivanje virov in rabo fosilnih goriv, kar pa je velik dejavnik opustošenja. V svojem je globalno gospodarstvo, v katerem živimo, globoko neenako, saj temelji na bogatih družbah, ki izkoriščajo vire, življenja in habitate. Vidimo tudi, da je podnebna kriza močno prepletena s prisilnimi migracijami.
Podnebne spremembe silijo ljudi k selitvi, bodisi znotraj držav ali prek meja. Kako se to odraža v Gvatemali in Senegalu, partnerskih državah projekta in konzorcija Climate of Change?
GVATEMALA
»Vidim, da je agroindustrija vse uničila. Najprej je izsušila reke, podtalnico, izkrčila gozdove in degradirala močvirja mangrovih dreves. S tem je vplivala na filtracijo vode in slana voda vedno bolj pogosto poplavlja, saj uničenje mangrovega gozda povzroča več suš.«
Flavio, zagovornik človekovih pravic, Prodessa, Guatemala City
Gvatemala se sooča s hudim pomanjkanjem pitne vode, ki ga oblast in lokalni organi ne uspejo rešiti zaradi neustreznega ukrepanja. Nasprotno, podeljevanje licenc in dovoljenj (velikim) podjetjem za izkoriščanje naravnih virov ter zemljišč se nadaljuje. Situacijo poslabšujeta problem z odpadki in nenadzorovana urbanizacija, ki onemogoča pravilno odvajanje vode.
Zaradi tega se mnogi v državi odseljujejo ali pa se želijo odseliti zaradi pomanjkanja priložnosti. Ključna oblika migracije je sezonsko migriranje, glavni razlogi za odseljevanje pa so pomanjkanje priložnosti in dela, širjenja nasilja in revščine.
SENEGAL
»Naš problem je, da v morju ni več ribjega staleža. Razlog je v tem, da je bilo morje prodano. To pojasnjuje, zakaj se moški odpravljajo s čolni na pot v Evropo. To je njihova edina možnost, saj je morje popolnoma uničeno«.
Ndaye, Rufisque, Dakar
Raziskava, ki jo v okviru projekta Climate of Change, opravljajo raziskovalci Univerze v Bologni kaže, da podnebna kriza vpliva na zgodovinske vzorce mobilnosti v državi. Opaziti je veliko odhajanja s podeželja v mesta zaradi sprememb v režimu padavin, širjenja puščav in pomanjkanja naložb v nove tehnologije, zaradi česar prihaja do uničevanja virov preživljanja.
Ribiška industrija je eden glavnih virov preživljanja na obalnih območjih, kot sta Dakar in Saint-Louis. Od ribiške industrije je odvisen večji segment prebivalstva, saj tudi številne ženske delajo v industriji, na primer v predelavi in prodaji rib. Ribiška industrija je zaradi spreminjajočih se vodnih tokov opustošena. Ti so posledica podnebnih sprememb in onesnaževanja vode, ki zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Dodatni problem je prilaščanje oceanov – zahodnoafriške staleže rib namreč izčrpavajo države Evropske unije in druge države, ki imajo s Senegalom podpisane ribolovne sporazume.
Zaradi vizumskega sistema so redni kanali za selitev zelo omejeni, zato se mnogi odpravijo na nevarno pot na pirogah (majhnih lesenih čolnih) čez Atlantik v Španijo.
Projekt Climate of Change, katerega partner v Sloveniji je Platforma SLOGA, v ospredje postavlja izobraževanje in dvig ozaveščenosti ter kritičnega razumevanja migracij, ki jih spodbujajo podnebne spremembe. Naš cilj je zgraditi boljšo prihodnost za podnebne migrante in mlade. Pridruži se gibanju in podpiši Climate of Change peticijo.
Pripravila: MS
Foto: Senegal, #ClimateOf Change. Foto: Elena Giacomelli
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
The post Svetovni dan izobraževanja o okolju: Kaj veš in kaj lahko narediš? appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Platforma SLOGA je v torek, 7. decembra organizirala okroglo mizo z naslovom Alternative: Kako do ekonomije blaginje po Glasgowu. Razpravljali so Dušan Plut, geograf in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Ajda Pistotnik, vodja projektov in raziskovalka na področjih odrasti in finančne pravičnosti, Marko Jaklič, ekonomist in profesor, Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka in ljubljanska mestna svetnica in Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Pogovor je moderiral Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA.
Podlaga za razpravo je bilo poročilo Kako do ekonomije blaginje, ki služi ljudem in naravi, ki sta ga v okviru projekta Climate of Change pripravila Oxfam Nemčija in Evropski okoljski urad, Platforma SLOGA pa je izdala slovenski prevod.
Plut: Imamo odlične možnosti
Dokler smo ujeti v paradigmo gospodarske rasti, je težko iskati odgovor na to, kako dvigniti materialno blaginjo ob hkratnem zmanjševanju okoljskih pritiskov, je uvodoma dejal geograf in okoljevarstvenik Dušan Plut. Naši izpusti toplogrednih plinov vsaj štirikrat presegajo zmogljivosti na planetarni ravni, okoljski odtis pa je približno trikrat večji na prebivalca, kot je zmogljivost planeta. A Slovenija je med 15 do 20 državami na svetu, ki ima zaradi svojih naravnih, družbenih in gospodarskih potencialov najboljše pogoje za ekološki družbeni prehod. Zdaj se moramo samo še pogovoriti, kako bomo to uresničili. Nimamo pravice nadaljevati sedanjega načina proizvodnje in potrošnje.
Ekonomist Marko Jaklič je opozoril na potrebo po rasti, s katero financiramo dolgove iz preteklosti, na primer na področju ekologije in zdravstva, in na kompleksnost pojma blaginje. Po indeksu človekovega razvoja smo po devetem mestu na svetu, dohodkovna neenakost je pri naj med najnižjimi na svetu, Slovenija je najboljša država na svetu za družine z majhnimi otroki. Najslabši pa smo v ustvarjenem gospodarstvu.
Tudi Asta Vrečko je menila, da nam naša geografska umeščenost omogoča prehod v zeleno preobrazbo, še več, preobrazbo celotne družbe v pravičnejšo, solidarnostno družbo.
Gonza: Ekonomska demokracija bi imela vrsto pozitivnih posledic
Tej Gonza se je osredotočil na vlogo ekonomske demokracije, za katero se zavzema vse več gibanj in to ne samo levičarskih. Ključna komponenta demokratizacije gospodarstva je lastništvo, pri čemer je spomnil na Varufakisov koncept korporativnega sindikalizma, po katerem naj država zadrži lastništvo v podjetjih, ki proizvajajo osnovne dobrine za vse (npr. elektropodjetja), Facebook je zrel za skupnostno lastništvo, glavnina, to je mala in srednja podjetja, pa naj ostanejo zasebna.
Med pozitivnimi posledicami ekonomske demokracije je tudi ta, da oživlja politično demokracijo, je poudaril Gonza.
Pistotnik: Alternativo iščimo izven “normalnega”
Sedanji način merjenja rasti ne upošteva skrbstvenega, prostovoljskega, gospodinjskega dela, je opozorila Ajda Pistotnik. Kot preučevalka odrasti je opozorila, da gre za dinamiko centrov moči in strukture sistema. Odrast teži k iskanju alternativ. Alternativo sedanjemu sistemu pa je treba iskati izven meja normalnega – kajti »normalno« nas je pripeljalo do gospodarske krize, podnebnih sprememb, epidemije. Iskati je treba nove poti, pa tudi obuditi zanemarjene, zanalašč ignorirane prakse iz preteklosti.
Kaj lahko Slovenija prispeva k iskanju odgovorov na krize, v katerih smo se znašli?
Plut je opozoril na tristoletno slovensko prakso sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in tradicijo zadružništva, ki izhaja tako iz Krekovega krščanskega socializma kot samoupravljanja, ki sta lahko podstati našega prihodnjega ravnanja. Na področju energetske oskrbe se je odločno izrazil proti jedrski energiji, saj imamo na voljo obilico regionalnih obnovljivih virov: vodne, sončne, vetrne, geotermalne, biomaso.
Asta Vrečko je opozorila, kako je nekoč gradnja prek 300 zadružnih domov, ki je nastala v kombinaciji politike in samoiniciativnosti, sprožila pomembno družbeno preobrazbo.
Marko Jaklič se je pridružil mnenju, da alternative so, in navedel primer, da banke v tujini poročajo o ogljičnem odtisu svojih komitentov, naše pa ne. A za vsak tak nov pristop je pa potreben kakovosten političen proces in vključevanje civilne družbe. Za to je potrebno zaupanje; tega pa pri nas manjka.
Tej Gonza je v zvezi z demokratizacijo gospodarstva kot eno od možnih metod navedel idejo inštituta za ekonomsko demokracijo, kako bi z davčnimi olajšavami in podpornim institucionalnim okoljem omogočili, da bi obstoječa podjetja z odhodom lastnikov (npr. z upokojitvijo) prešla v roke delavcev.
Enostavnih odgovorov ni, meni Ajda Pistotnik, toda odrast verjame, da je življenje lahko drugačno in to prek gospodarske rasti, ki je zdaj gonilo gospodarstva in politike. Spremembe na področju struktur, akterjev, politik, bi prinesle skupek rešitev, ki bi tvorile smernice, kam lahko gremo. In to ob visoki stopnji demokratičnosti, za kar je potrebna participacija na lokalni in nacionalni ravni.
Na svetovni ravni verjetno ne bomo mogli doseči dolgotrajne in popolne ločitve gospodarske rasti od okoljskih pritiskov in vplivov, zato se moramo kot družba prevpraševati, kaj pomenita rast in napredek ter kakšen je njun pomen za globalno trajnostnost, je debato za okroglo mizo strnila Mateja Skrt, vodja projekta Climate of Change.
Spremembe se že dogajajo, na primer zero waste, pravična trgovina. Vendar gre za dejanja na ravni posameznikov. Moramo dvigniti standard in govoriti o celostni preobrazbi. Problem moramo naslavljati na globalni, nacionalni in lokalni ravni. In pomembno je, dan vzamemo tisto, kar nam je bilo dano, in gremo naprej ne v smeri gradnje novega, v smeri uničevanja okolja, temveč prenove.
“Pomembno je, da ne ostanemo pasivni opazovalci procesov, ki se odvijajo okoli nas in da se pogovarjamo ter iščemo nove alternative in načine, kako jih podpreti. Spremembe se dogajajo na več ravneh: na ravni institucij oziroma odločevalcev ali oblikovalcev politik, na ravni naših vrednot in kultur, in v nas samih in zaradi nas samih. Vsak od nas je član družbe s svojim glasom, vsak lahko podpre prizadevanja in prispeva k spremembam.”
The post S politično voljo in participacijo vseh do ekonomije blaginje appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>The post Dijakinja Gimnazije Kranj v zmagovalni ekipi debatnega turnirja #ClimateOfChange appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Platforma SLOGA je v Bruslju skupaj z drugimi organizacijami konzorcija #ClimateOfChange sodelovala na evropskem debatnem prvenstvu. Slovenijo so zastopale dijakinje in dijak iz Gimnazije Kranj, ter študentke, ki delujejo pod okriljem društva Za in proti, ki je skupaj z Inštitutom za Afriške študije v začetku leta tudi izvedel debatna usposabljanja ter državno debatno prvenstvo. Iz Slovenije so na prvenstvu tekmovale dijakinje in dijak Gimnazije Kranj Urša Ahčin, Alja Šlenc, Brina Mohor, Larisa Grbić, Izabela Letonja, Vito Grilc (z mentorico Katarino Lovenjak) in študentke Jana Ušen, Metka Vodušek in Nika Gradišek.
Debaterke in debater iz Slovenije so se pomešali v mednarodne ekipe in od srede do petka se je zvrstilo na ducate intenzivnih debat na teme, povezane z podnebno pravičnostjo, mednarodne solidarnosti in vprašanjem podnebnih migrantov – ali bi le ti morali biti predmet mednarodne zaščite? To zadnje vprašanje je bilo predmet dijaške finalne debate, v kateri je sodelovala tudi dijakinja Brina Mohor. Zmaga je bila tesna, toda njena ekipa je prepričljivo argumentirala tezo, da je mednarodna zaščita mehanizem, ki brani individualne osebe pred političnim preganjanjem in bi ga težko prilagodili za množice podnebnih migrantov, namesto mednarodne zaščite so prepričljivo predlagali druge mehanizme mednarodne solidarnosti, predvsem investicije v lokalno okolje.
Na debatnem prvenstvu v Bruslju je debatiralo 117 mladih (po šest debaterjev iz 13 držav EU), razvrščenih v 26 mednarodnih ekip. Poleg Brine so se odlično odrezali tudi ostale tekmovalke in tekmovalec iz Slovenije – v polfinale so se uvrstile tudi Jana, Metka in Vito!
Skupine so bile mednarodne, a z zadovoljstvom ugotavljamo, da so tekmovalci iz Slovenije nadpovprečni, tako v sposobnosti debatiranja kot v timskem duhu in solidarnosti, saj so pokazali, da razumejo pomembnost sodelovanja in prilagajanja. Nedvomno so za visoko kvaliteto in srčnost tekmovalk in tekmovalca iz Slovenije zaslužni tudi visoka raven debate, ki jo v Sloveniji goji društvo Za in proti, dobra teoretska podlaga, ki jo je priskrbel Inštitut za Afriške Študije ter kvalitetno javno šolstvo, ki ga pooseblja neumoren trud, dobra volja in strokovnost Katarine Lovenjak iz Gimnazije Kranj, ki je ves čas dijake spremljala in bodrila.
Na povabilo poslanske pisarne dr. Milana Brgleza smo s študenti in dijaki obiskali tudi Evropski parlament. Brglezov asistent Martin Šilic nam je prijazno razkazal prostore, način dela v parlamentu ter predvsem o možnostih za mlade, ki jih ponuja Evropski parlament ter druge evropske institucije.
The post Dijakinja Gimnazije Kranj v zmagovalni ekipi debatnega turnirja #ClimateOfChange appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>The post Zahtevamo podnebno nevtralnost do 2040! appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Ob konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26, Platforma SLOGA v imenu mednarodnega konzorcija civilnodružbenih organizacij Climate of Change poziva Vlado Republike Slovenije kot predsedujočo Svetu Evropske unije, evropsko komisijo in evropski parlament, da se zavzamejo za ambicioznejše ukrepe in politike, ki bodo zagotovili zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje in prihodnje generacije. Ob pričetku konference je generalni sekretar ZN António Guterres opozoril, da bi, upoštevajoč nacionalno določene prispevke, svet še vedno obsodili na katastrofalno zvišanje temperature za 2,7 stopinje Celzija. “Tudi če bi bile nedavne zaveze jasne in verodostojne – in o nekaterih od njih obstajajo resna vprašanja -, se še vedno bližamo podnebni katastrofi. Tudi v najboljšem primeru se bodo temperature dvignile za več kot dve stopinji.«
»Poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe je jasno: smo na robu katastrofe. V mnogih državah, predvsem državah globalnega Juga, je ta katastrofa že vidna – lakota na Madagaskarju je samo začetek. Je to prihodnost, ki jo bomo pustili mladim? Še vedno nam lahko uspe zajeziti dvig temperatur, vendar se mudi. Pomembno je, da stopimo skupaj, da združimo glasove, in zahtevamo od Evropske unije ter držav članic, da vodimo z zgledom in okrepimo svoja prizadevanja.« – Mateja Skrt, vodja projekta Climate of Change pri Platformi SLOGA.
»Za Evropsko unijo in tudi za Slovenijo velja, da tisti, ki lahko, to tudi mora. Evropska unija mora z mehanizmi razvojnega sodelovanja podpreti izgradnjo zmogljivosti za uspešno in učinkovito prilagajanje v državah globalnega Juga. Omogočimo dostop do znanja, tehnologij, in investicij. Evropa to zmore. Ker lahko.« – Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA
Evropsko unijo in države članice pozivamo, naj služijo kot vzor in okrepijo svoja prizadevanja s sprejetjem ukrepov, s katerimi bomo dosegli blaginjo za vse in upoštevali obnovitvene zmogljivosti Zemlje:
- Evropska unija in njene članice morajo zagotoviti, da dosežemo podnebno nevtralnost do leta 2040, desetletje pred trenutnim ciljem. Razogljičiti moramo svoje gospodarstvo s pospeševanjem prehoda na čiste in obnovljive vire energije, z izboljšanjem energetske učinkovitosti v ključnih sektorjih. Nadomestiti moramo fosilna goriva in spodbujati splošno zmanjšanje rabe energije.
- Zahtevamo družbeno in ekološko pravično gospodarstvo, ki postavlja interese družbe ter narave nad interese podjetij. Temeljiti mora na kazalnikih, ki presegajo bruto domači proizvod kot osrednji kazalnik razvoja in merijo družbene ter okoljske posledice. Gospodarstvo mora postati krožno, trajnostno, demokratično, pravično in skrbno.
- V skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi na podnebni konferenci v Kopenhagnu in v okviru Pariškega sporazuma, imajo Evropska unija in države članice obveznost, da krepijo finančno pomoč za izvajanje podnebnih ukrepov v državah globalnega Juga. Državam, ki jih podnebne spremembe prizadenejo, moramo zagotoviti finančno in tehnično podporo ter oblikovati ukrepe mednarodne zaščite za podnebne migrante.
- Mladi so žrtve podnebne krize, politike danes oblikujejo njihov jutri. Kot pomembni, a premalo zastopani skupini, jim morajo oblikovalci politik omogočiti sodelovanje in vključiti njihova stališča ter vizije v politično odločanje z ustanovitvijo oziroma krepitvijo vloge mladinskih svetov ter njihovega povezovanja v Evropski uniji in državah članicah. Evropska unija in države članice morajo omogočati oziroma spodbujati dialog med predstavniki mladih in oblikovalci politik ter sodelovanje pri oblikovanju politik in zakonodaj.
Podpiši peticijo in zahtevaj spremembe!
Omenjene točke predstavljajo odločen korak naprej od obstoječih ciljev in zavez: 6. oktobra 2021 je Svet Evropske unije določil stališče EU za podnebni vrh in v svojih sklepih poudaril, da je potrebno okrepiti globalno odzivanje in zagotoviti pošten ter pravičen podnebni prehod po vsem svetu. Julija 2021 je EU sprejela evropska podnebna pravila in se zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 % in postala podnebno nevtralna do leta 2050. Poleg tega bo še naprej prispevala k doseganju globalnega podnebnega financiranja, 100 milijonov ameriških dolarjev na leto do leta 2025.
Dolgoročne podnebne strategije so prav tako sprejele države članice EU. Slovenija je julija 2021 sprejela Resolucijo o podnebni strategiji Slovenije in si zastavila cilj, da postane do leta 2050 podnebno nevtralna, pri čemer je dolgoročno usmeritev in cilje strategije uskladila z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). Za leto 2030 predvideva zmanjšanje emisij do 36 % glede na leto 2005, kar sicer ni skladno z Evropskim zelenim dogovorom in zmanjšanjem za vsaj 55 %.
The post Zahtevamo podnebno nevtralnost do 2040! appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Projekt #ClimateOfChange bo med 10. in 13. novembrom zavzel Bruselj z razburljivim nizom dogodkov za ozaveščanje o povezavah med migracijami, podnebnimi spremembami in mladimi.
Projekt #ClimateOfChange, ki sovpada s tednom konference COP26, bo mlade z vsega sveta pripeljal v središče institucij EU, kjer bodo sodelovali na zaključnem vseevropskem debatnem tekmovanju. Hkrati bo sodobni cirkus #ClimateOfChange v teh dneh v Bruslju z nočno predstavo zaključil svojo evropsko turnejo.
Finale vseevropskega debatnega tekmovanja
V tem vročem tednu bo v Bruslju potekalo finalno tekmovanje v vseevropski debati, na katerem bo 113 študentov iz 13 držav EU poskušalo zmagati s svojimi najboljšimi dialektičnimi taktikami o podnebnih spremembah, migracijah, mladih in gospodarstvu.
Vsaka država bo na tekmovanje poslala dve ekipi, eno bo sestavljalo šest najstnikov (starih od 16 do 19 let), drugo pa trije univerzitetni študenti. Nacionalni predstavniki profesorjev in vzgojiteljev bodo spremljali in podpirali dijake do finala.
Ko bodo v Bruslju, se bodo nacionalne ekipe razdelile in mladi različnih narodnosti bodo oblikovali 26 novih evropskih ekip. V dveh dneh priprav se bodo nove ekipe med seboj spoznavale in pripravljale debatno tekmovanje. To bo potekalo v skupnem jeziku, ki ga bo določila ekipa, po možnosti v angleščini.
Sodelovanje med udeleženci iz različnih delov EU bo eden ključnih dejavnikov za dosego uspeha v tem intelektualnem izzivu. Cilj je spodbujati državljanstvo EU kot očitno dodano vrednost EU na mladinskem turnirju.
Učenci bodo 11. novembra imeli tudi priložnost, da se srečajo s poslanci Evropskega parlamenta in jim zastavijo vprašanja ali izpostavijo pomisleke glede pravičnega prehoda k podnebni pravičnosti, ki ga zahteva #ClimateOfChange (za vsebino peticije glej tu!)
Žirija, ki jo sestavlja 6 mednarodnih strokovnjakov in pedagogov, bo imenovala dve najboljši ekipi mladostnikov (skupaj 12 oseb) in štiri univerzitetne ekipe (skupaj 12 oseb) ter odločila o 24 končnih “zmagovalcih”. Najboljše ekipe in razpravljavci bodo imenovani za “prvake človeškega gospodarstva”, prejeli bodo diplomo in osvojili ekskurzijo v države, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, da bi postali mladi ambasadorji in zagovorniki #ClimateOfChange.
Luči, bobni in (podnebna) akcija!
Osem umetnikov in akrobatov, štirje glasbeniki in impresivna scenografija bodo raziskovali povezave med migracijami in podnebnimi spremembami v dneh, ko bodo v Bruslju potekale mladinske debate, svetovni voditelji pa bodo na konferenci COP26 v Glasgowu razpravljali o okoljski krizi.
Po turneji v osmih evropskih državah bo skupina sodobnega cirkusa MagdaClan od 10. do 13. novembra ob 19.30 na prizorišču Tour&Taxis v Bruslju izvedla umetniško izkušnjo, polno globokih razmišljanj.
Umetniki skupine MagdaClan želijo ob podpori Evropskega urada za okolje in Združenja agencij za lokalno demokracijo pritegniti javnost k razumevanju zapletenega odnosa med podnebnimi spremembami in migracijami ter ustvariti gibanje ozaveščenih ljudi, ki so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog in zahtevati nove razvojne politike.
Uprizorili bodo dramatičen prikaz podnebnih kriz, ki se dogajajo na različnih koncih sveta, pri čemer bodo upodobili celotne populacije, ki jih spravljajo na kolena poplave, taljenje arktičnega permafrosta, širjenje puščav in požari. Umetniki se s to realnostjo spopadajo le z nekaj predmeti, nekaj besedami in veliko ritma.
Če ste v Bruslju in želite biti del sprememb, se nam pridružite! Več informacij najdete tukaj.
The post Bruselj bo gostil finale vseevropskega debatnega tekmovanja in cirkuško predstavo #ClimateOfChange appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>Ali lahko ti, eden od 7,9 milijard ljudi na planetu, sploh lahko kaj storiš, da zaustaviš globalne podnebne spremembe?
To vprašanje smo zastavili udeleženkam in udeležencem finala debatnega tekmovanja. Njihove izjave smo posneli. Poglejte, kaj pravi Alja Šlenc z Gimnazije Kranj.
Meni, da bi lahko staknili glave skupaj in skupaj ugotovili, kaj narediti s korporacijami, ki so krive za večino onesnaževanja.
The post Spremenimo podnebne spremembe (1): Ugotovimo, kaj narediti s korporacijami appeared first on Climate of Change Slovenia.
]]>